Sodelavke in sodelavci na projektu

Majda Hrženjak je višja znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu in docentka na področju sociologije kulture na Univerzi v Ljubljani. L. 2001 je doktorirala s tezo "Temeljni strukturalistični pristopi k analizi simbolnega" na medinstitucionalnem študiju Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Od l. 2002 deluje na Mirovnem inštitutu kot vodja, koordinatorka in raziskovalka v nacionalnih in mednarodnih projektih na področjih: študij spolov, študij družbenih neenakosti in socialnih politik, študij kulturnih politik in študij vrstniškega nasilja. V obdobju 2002 do 2005 je bila vodja nacionalnega raziskovalnega projekta v okviru programa CRP in dveh raziskovalnih študij Ministrstva RS za kulturo s področja kulturne vzgoje; v obdobju 2004 - 2007 je bila vodja razvojnega partnerstva SIPA - Sistem pomoči na domu v okviru EU programa Equal; v obdobju 2007 – 2008 je vodila raziskovalni projekt Mestne občine Ljubljana »Romi v Ljubljani-raznolikost perspektiv« v partnerstvu s Fakulteto za socialno delo; v obdobju 2008 – 2009 je vodila temeljni raziskovalni projekt s področja neformalnega skrbstvenega dela. Od leta 2004 deluje tudi v evropskih raziskovalnih in akcijskih projektih: kot raziskovalka v 5. in 6. okvirnem programu na področju študij spolov in strukturnih neenakosti (Mageeq, Quing) in hkrati kot nacionalna kooordinatorka v projektih s področja študija spolov, vrstniškega nasilja in intersekcionalnosti: RealGem-Gender Meets Reality (Socrates-Grundtvig program), Focus-Fostering Caring Masculinities (EU Gender Equality program), Peerthink-Intersectional Approach in Peer Violence Prevention (Daphne program), Stamina- Formation of non-violent behaviour in school and leisure time among young adults from violent families (Daphne program) in Igiv-Implementation Guidelines for Intersectional Violence Prevention (Socrates-Grundtvig program). Je avtorica knjig "Nevidno delo" in "Simbolno. Izbrana poglavja iz francoskega strukturalizma", soavtorica knjige "Kultura d.o.o." in urednica knjige "Njena rekreacija: ženske revije na Slovenskem". V domačih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah objavlja članke s področij študij spolov, strukturnih neenakosti, socialnih politik in vrstniškega nasilja.

Nazaj na vrh

Neža Kogovšek Šalamon je leta 2002 diplomirala na Pravni Fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2004 je kot dobitnica štipendije Ron Brown magistrirala na univerzi Notre Dame v Združenih državah Amerike na področju mednarodnega prava človekovih pravic. Je doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Delala je na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC v Ljubljani in v mednarodni nevladni organizaciji Human Rights Watch v New Yorku. Leta 2005 se je vključila v raziskovalno skupino Mirovnega inštituta, kjer nadaljuje delo na področju človekovih pravic na nacionalni in mednarodni ravni. Je članica Evropske mreže pravnih strokovnjakov na področju nediskriminacije, Odysseus akademske mreže za področje migracij in azila, Evropske mreže pravnikov na področju migracijskega prava (MigNet) in Evropske mreže pravnikov s področja prava spolne usmerjenosti (ECSOL). V letu 2009 je v okviru projekta PROTECT, ki ga je vodila (www.multipladiskriminacija.si), uredila knjigo Na križiščih diskriminacije. Večplastna in intersekcijska diskriminacija avtorja Romana Kuharja, ki je izšla pri Mirovnem inštitutu.

Nazaj na vrh

Živa Humer je leta 2009 na Fakulteti za družbene vede doktorirala z disertacijo Etika skrbi, spol in družina: procesi relokacije skrbi med zasebno in javno sfero. V središču disertacije so procesi relokacije skrbi in skrbstvenih praks v družinskem življenju med spoloma in med zasebno in javno sfero. Na Mirovnem inštitutu deluje od dodiplomskega študija dalje, tj. od leta 1996. V zadnjih letih je kot raziskovalka sodelovala pri nacionalnih in mednarodnih projektih Mirovnega inštituta (izbor): RP SIPA (sistem pomoči na domu) – EQUAL (2004 - 2007), GemTrEx - Professionalizing Gender Trainers & Experts in Adult Education (2006 – 2008, Grundtvig)), temeljni projekt Neformalno reproduktivno delo: trendi v Sloveniji in EU (2008-2010), IGIV – Smernice za implementacijo intersekcionalnega pristopa v preventivnih programih mladostniškega nasilja (2009 – 2011, Grundtvig), Stamina – Dejavniki nenasilnega vedenja pri mladostnikih, ki imajo izkušnjo z nasiljem (2009 – 2011, Daphne) in Citizens in Diversity: A Four-Nation Study on Homophobia and Fundamental Rights (2010-2011). Kot predavateljica sodeluje pri projektu Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc. Raziskovalno se ukvarja predvsem s študijami spolov, politikami enakosti spolov, socialnimi politikami in mladimi ter nasiljem. Je soavtorica monografije Novo očetovstvo v Sloveniji (2008, s Tanjo Rener, Andrejo Vezovnik, Tjašo Žakelj in Alenko Švab).

Nazaj na vrh

Katarina Vučko je leta 2006 diplomirala na Pravni Fakulteti Univerze v Ljubljani. Je študentka magistrskega študija mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 2009 se je zaposlila na Mirovnem inštitutu kot pravna svetovalka na področju človekovih pravic, zlasti za področje izbrisanih, migrantov, mednarodne zaščite ter diskriminacije. Med letoma 2006 in 2009 je delala kot pravna svetovalka na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC, kjer je izvajala pravno svetovanje v okviru prvega brezplačnega pravnega nasveta ter nudila brezplačno pravno pomoč in zastopanje izbrisanim ter prosilcem za azil.

Nazaj na vrh

Mojca Frelih je magistrirala s področja sociologije (program Sociologija vsakdanjega življenja) na Fakulteti za družbene vede. Od leta 2003 je raziskovalka na različnih projektih Mirovnega inštituta. Raziskovalne teme, s katerimi se ukvarja, so: sociologija s poudarkom na feministični teoriji, enake možnosti in odnosi med spoloma; usklajevanje delovnega in zasebnega življenja; sodobno državljanstvo ipd. Izvedla je več intervjujev, vodila več delavnic in ima izkušnje terenskega (raziskovalnega) dela v okviru mednarodnih projektov, med katerimi so: Prospects for Integration of Migrants from Third Countries and their Labour Market Situations: Towards Policies and Action (PRIMTS) (2010-2008), Integration of Female ImMigrants in Labour Market and Society. Policy Assessment and Policy Recommendations (FEMIPOL) (2008-2006), Enakost spolov v lokalnem razvoju (»Gender Equality in Local Development«) (nosilec projekta: Vlade RS, Urad RS za enake možnosti), GemTrEx – Professionalizing Gender Trainers & Experts in Adult Education (2008-2006), Integration of Female Immigrants in Labour Market and Society. Policy Assessment and Policy Recommendations (2008-2006), Development Partnership SIPA – Razvoj sistema pomoči na domu (EQUAL) (2007-2004), Policy Frames and Implementation Problems – the Case of Gender Mainstreaming (MAGEEQ) (2005-2001).

Nazaj na vrh

Vlasta Jalušič je politologinja in sociologinja kulture, doktorica filozofije ter izr. prof. političnih ved na Univerzi v Ljubljani. Dela kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu od njegove ustanovitve dalje, od leta 1996 do 2004 pa je bila tudi njegova direktorica. Je avtorica oz. soavtorica knjig Dokler se ne vmešajo ženske (1992), Ženske - politike - možnosti (2001, skupaj z Milico G. Antić), Kako smo hodile v feministično gimnazijo… (2002), Izbrisani: organizirana nedolžnost in politike izključevanja (2003, z Jasminko Dedić in Jelko Zorn), Zlo nemišljenja: arendtovske vaje v razumevanju post-totalitarne dobe in kolektivnih zločinov (2009) ter sourednica knjige Človekove pravice žensk (2004). V Sloveniji in v tujini je objavila številne članke v znanstvenih revijah ter prispevke v knjigah, ki se nanašajo na feminizem in žensko gibanje, na tranzicijo v demokracijo, analizo politike, vojne, nasilja ter teorijo H. Arendt in državljanstva. V osemdesetih in na začetku devetdesetih je bila odgovorna urednica revije Problemi-Eseji ter urednica pri založbi KRT. Je prevajalka in urednica več del s področja politične teorije, med drugim C. Schmitt, Tri razprave (1994), H. Arendt, Vita activa (1996), Med preteklostjo in prihodnostjo (2006). Njena nedavna raziskovalna projekta sta bila »Politika in oblast v času terorja: misliti s Hannah Arendt« ter projekt »Mageeq – policy frames and implementation problems: the case of gender mainstreaming« (Evropska komisija). Je nacionalna koordinatorica evropskega projekta »QUING – Quality in gender+ equality policies« (2006-2011). Hkrati od 2008 dela na projektu »Nasilna križišča: dinamika družbenih in političnih elementov sodobnega kolektivnega nasilja in množičnih zločinov in njene posledice - primera bivše Jugoslavije in Ruande«, ki ga sofinancira ARRS ter od začetka 2009 vodi razvojni projekt – »Empowering Nyamirambo Women's Center« v Ruandi, ki ga tudi sofinancira Evropska komisija.

Nazaj na vrh

Franc Zlatar je zaposlen na Slovenski filantropiji kot vodja Centra za psihosocialno pomoč beguncem. Po poklicu je univerzitetni diplomirani sociolog – kadrovsko menedžerske smeri in magister znanosti – smer antropologija vsakdanjega življenja. Aktivno obvlada angleški in nemški jezik, pasivno pa hrvaški in ruski. Glavne reference: vodenje in koordiniranje številnih programov in projektov na področju azila in migracij, nediskriminacije in enakih možnosti, boja proti trgovini z ljudmi in drugo; član sveta za integracijo tujcev, član medsektorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, organizator in izvajalec izobraževanj s področja azila in migracij za strokovnjake in prostovoljce.

Nazaj na vrh

Milan Zabavnik je po poklicu profesor zgodovine in geografije. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije deluje kot strokovni sodelavec za področja okoljevarstva, statistike, zdravstva, sociale in gospodarstva. Sodeluje tudi v komisijah v sestavi ZDUS in v mednarodnih projektih.

Nazaj na vrh

Ružica Boškić je univerzitetna diplomirana sociologinja. Diplomirala je leta 1999 na Fakulteti za družbene vede. Od leta 2001 dela kot raziskovalka. Najprej je bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede, kjer je sodelovala predvsem pri raziskavah s področja stanovanjske politike in socialne politike. Še posebej se njeno področje zanimanja veže na tako imenovane ranljive skupine. V tem času je sodelovala pri dveh evalvacijah: Evalvacijska raziskava posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in socialnih programov humanitarnih organizacij, ki jih je v letu 2000 sofinancirala FIHO in Evalvacija dela nevladnih organizacij z invalidnimi osebami na območju MOL. Sodelovala je tudi pri projektu petega okvirnega programa European Thematic Network on Indicators of Social Quality (ENIQ), ki je bil namenjen oblikovanju kazalnikov za merjenje kakovosti življenja v evropskih državah. Od leta 2004 je kot višja raziskovalka zaposlena na Inštitutu RS za socialno varstvo. Osnovno področje njenega dela obsega kakovost življenja otrok in družin. V tem času je sodelovala pri treh evalvacijah: Evalvacija CIP EQUAL projektov in celotnega programa v RS, Inštrumenti za izvedbo evalvacije programov v podporo družini in Spremljanje uvajanja inovacij na področju otroka in družine. V okviru svojega dela na Inštitutu je sodelovala pri oblikovanju različnih naborov kazalcev za spremljanje implementacije različnih političnih dokumentov s področje otrok in družine v Sloveniji. V projektu SIAPREM sodeluje kot zunanja evalvatorka.

Nazaj na vrh

 
 

Mirovni inštitut

Mediacentar
  Slovenska filantropija

Open Society Institute